Klun

Ergonomija

ERGONOMIJA – vse kar morate vedeti o ergonomiji na enem mestu

V moderni dobi hitrega razvoja tehnologije in načina življenja, se vedno znova poraja vprašanje kako slednja dejavnika vplivata na družbo, predvsem pa na posameznika, katerega življenje je vse bolj prepleteno s stresom, pomanjkanjem časa zase in preživljanjem večjega dela dneva na delovnem mestu. Kljub hitremu spreminjanju način življenja pa en vidik ostaja bolj ali manj enako. Večina ljudi na svojem delovnem mestu ostaja v “sedečem” položaju oziroma je njihovo delo bazirano na bolj ali manj ponavljajočih se gibih. 

Če vprašate vsaj 10 ljudi o tem kaj mislijo, da pomeni ergonomija oziroma kaj ergonomija je v svoji osnovi, boste verjetno dobili 10 različnih odgovorov, ki bi bili kombinacija pojmov o udobnost in varnost delovnega mesta, zmanjšanje nelagodja ter utrujenosti. V tem članku boste izvedeli kaj je ergonomija. 

KAJ JE ERGONOMIJA?

Beseda ergonomija je izpeljanka iz dveh grških besed in sicer, “ergon”, kar pomeni delo in “nomos”, ki pomeni zakon ali načelo. Če ju povežemo skupaj, potemtakem dobimo ergonomijo, ki v dobesednem prevodu pomeni delo zakona oziroma delo načela. 

Ergonomija je dokaj mlada (znanstvena) veda, ki se ukvarja s preučevanjem vedenja in reakcij ljudi pod delovno obremenitvijo. Ergonomija se kot znanstvena osredotoča na raziskovalni predmet, katerega predstavlja človeško delo. Cilj ergonomije kot znanosti je prilagajanje dela potencialom in potrebam ljudi na danem delovnem mestu. Ergonomija se v osnovi ukvarja s prilagoditvijo samega delovnega mesta oziroma delovnega okolja njegovemu uporabniku. Kljub temu, da je ergonomija kot znanost sodobna veda, obstajajo številni dokazi, ki pričajo o tem, da so že stari Grki v 5. stoletju pred našim štetjem upoštevali ergonomijo in njena ergonomska načela pri načrtovanju orodij in dela. 

Mednarodno združenje za ergonomije opredeljuje pojem ergonomije kot vedo, ki se ukvarja z razumevanjem interakcije med ljudmi in drugimi elementi delovnega okolja ali sistema, ter posameznega poklica, ki temelji na teoriji, načelih, podatkih in metodah oblikovanja za čim boljše počutje ljudi ter splošno sistemsko učinkovitost na dotičnem delovnem mestu.Ergonomija združuje tudi druga področja raziskovanja, ki se ukvarjajo z raziskovanjem človeka, in sicer: antropologija, fiziologija, sociologija, psihologija, organizacija dela in druge. Našteta področja se poleg ergonomije usmerjajo v enoten cilj – humano in uspešno delo. 

NAMEN ERGONOMIJE

Če še nekoliko razmejimo ergonomijo kot nauk o človeškem delu, ki se osredotoča na raziskovanje specifičnih vidikov in sposobnosti delovanja človeškega organizma, pridemo do zaključka, da se ergonomija ukvarja z odkrivanjem najbolj naravne človekove drže pri delu. 

Namen ergonomije je zagotavljanje zdravja ljudi ali zaposlenih na delovnem mestu. Uporaba ergonomije lahko prispeva tudi k povečanju produktivnosti med zaposlenimi na delovnem mestu zaradi boljšega počutja in samega udobja, ki ga lahko zagotovino z implementacijo ergonomije v posameznem podjetju. V nekaj desetletjih so znanstvenimi s pomočjo ergonomije ugotovili kako pomembno je ergonomično oblikovanje pohištva (oblazinjeno pohištvo po meri) in ergonomskim načrtovanjem delovnega prostora, ki so bolj udobni in  uporabnikom prijazni na delovnem mestu. Kombinacija ergonomičnega načrtovanja prostorov in ergonomičnega oblikovanja preprečujeta nastanek poškodb ali delovnih nezmožnosti zaradi ponavljajočih se gibov na delovnem mestu. V kolikor ne upoštevamo ergonomije se lahko pri posamezniku v delovnem okolju sčasoma razvijejo dolgotrajnejše delovne nezmožnosti, ki se sicer z upoštevanjem ergonomije ne bi zgodile.  

Ergonomija sta torej moderna oprema in uporabno orodje, ki sta namenjena delavcem oziroma na zaposlenim za povečanje njihove produktivnosti in učinkovitosti ob hkratnem zmanjšanju nelagodja, utrujenosti in poškodb, katere se lahko pojavijo ob dolgotrajnejših ponavljajočih se gibih.   

PREDNOSTI IN POMEMBNOST ERGONOMIJE 

Ergonomija se torej opredeljuje kot vedno bolj pomembna znanost, ki stremi k temu, da se izboljšujejo delovni pogoji, prilagajanju oprema in pohištva na delovnem mestu ter zagotavljanju boljšega počutja in varnosti posameznika v delovnem prostoru.

Poleg vsega omenjenega bo implementacija ergonomije pripomogla k sledečim:

  • Ohranjanje telesnega in duševnega zdravja,
  • Povečanje motivacije,
  • Povečanje ustvarjalnosti,
  • Povečanje produktivnosti, 
  • Izboljšanje kakovosti življenja, 
  • Boljši osebni uspeh,
  • Izboljšanje telesne drže,
  • Razvoj družbe.

ERGONOMIJA DELOVNEGA MESTA

Ergonomija delovnega mesta je pomemben sodobni vidik, ki lahko preko svoje implementacije poskrbi za varnejše in udobnejše delovno mesto, obenem pa lahko delodajalcu zmanjša stroške in poskrbi za boljše počutje med zaposlenimi. 

Ergonomija v odnosu človeka in njegovega delovnega okolja upošteva sledeče:

  • Dimenzije delovnega okolja,
  • Dimenzije telesa,
  • Položaj telesa,
  • Prostor človekovega delovanja, 
  • Doseg uvod človekovega telesa,
  • Človekovo vidno polje,
  • Vid in razsvetljava,
  • Vidne informacije in kazalce,
  • Razvrstitev delov na delovnem mestu.

Ergonomija in implementacija delovnega mesta oziroma delovnega prostora vključuje nastavljive delovne “postaje”, kjer se nastavi višino mize, ki bo ustrezala vsakemu posamezniku. Po načelu ergonomije bi morali biti tudi računalniki ali računalniški zasloni pravilno nastavljeni tako, da se zaposleni, ki preživijo celoten delovnik pred njimi ne naprezajo. Kot najpomembnejši element ergonomije so zagotovo tudi ergonomski stoli, ki skrbijo za pravilno oziroma boljšo držo med opravljanjem dela za pisarniško mizo. Ergonomija delovnega mesta narekuje tudi možnost upravljanja in nadzora nad temperaturo v delovnem prostoru, ustrezno osvetlitev in zadosten prostor ter možnost za shranjevanje dokumentov, pri čemer je poudarek, da je delavcu bolj ali manj vse “pri roki”, saj slednje dokazano zmanjšuje stres in obremenitev delavca med izvajanjem nepotrebnih gibov v obliki upogibanja in zasukanja. V skladu z ergonomijo je predpostavljeno tudi redno zračenje prostora v kolikor nam okolje v katerem se nahaja delovno mesto omogoča in delo prilagojeno posameznemu delavcu, ki ustreza njegovim sposobnostim. 

Neupoštevanje ergonomije na delovnem mestu ima lahko na dolgi rok tudi hujše posledice, in sicer: obremenitev telesa, nepotrebne gibe, nepravilno držo, izpostavljenost vibracijam, utrujenost, neproduktivnost in tako naprej. Ergonomija in ergonomsko oblikovana delovna mesta zagotavljajo varstvo delavcev pri delu in varstvo okolja, pri čemer moramo upoštevati minimalen tehnične in tehnološke zahteve. Ergonomija omogoča doseganje zadostne in celo trajne učinkovitosti med zaposlenimi. 

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *