Klun

Ergonomija na delovnem mestu - Klun Ambienti

ERGONOMIJA NA DELOVNEM MESTU

Udobnost po navadi povezujemo s svojim domom, vendar je udobnost pomembna tudi na delovnem mestu. Ljudje konstantno iščemo nove načine kako bolj udobno živeti in si olajšati življenje v neprestalno spreminjajočim se svetom, v katerem se je potrebno hitro prilagoditi novim dejavnikom in vplivom. 

Ergonomija je sodobna in interdisciplinarna veda, ki se primarno ukvarja s človekovim dobrobitom na delovnem mestu, njegovim odnosom do dela, delovnih sredstev ter delovnega mesta oziroma prostora. Ergonomija kot interdisciplinarna veda združuje vidike psihologije organizacije dela, fiziologije in sociologije.

Ergonomija delovnega mesta, ki se ukvarja s človekovim odnosom do dela in njegovim delovnim mestom že približno 50 let. Potreba po raziskovanju posledicami delitve dela je pripeljala do podrobnejšega raziskovanja delovnih mest in splošnega počutja delavcev. Rutinska delovna mesta in ponavljajoči se gibi ter stalnost predpisanega delovnega procesa povzročajo povečano obremenitev delavca kar rezultira tudi v zmanjšanju njegove učinkovitosti. Največji izziv ergonomije na delovnem mestu je spremljati in previdevati posledice hitrih tehnoloških ter družbenih sprememb, ki seveda vplivajo na človekovo bivalno in delovno okolje, varnosti in zdravstvo. 

POMEMBNOST ERGONOMIJE NA DELOVNEM MESTU

Implementacija ergonomije na delovnem mestu je izredno pomemben vidik sodobnega delovnega prostora. Ergonomija na delovnem mestu zagotavlja varnejše delovno mesto. Predvsem pa ergonomija na delovnem mestu skrbi za bolj udobno preživljanje delovnika na posameznem delovnem mestu. Glavni namen vključevanja ergonomije na delovnem mestu je izboljšanje splošnega počutja med zaposlenimi in zmanjševanje možnosti za razvoj dolgotrajnejših poškodb, ki lahko nastanejo na delovnem mestu ob izvajanju ponavljajočih se gibov ali pri prekomernem sedenju med delom. 

Ergonomija na delovnem mestu lahko na dolgi rok delodajalcu zmanjša stroške, saj bo odsotnost delavcev zaradi morebitnih poškodb na delu, ki bi nastale zaradi neupoštevanja ergonomije na delovnem mestu bistveno manjša. Ob neupoštevanju ergonomije na delovnem mestu lahko pojavijo nevšečnosti kot so: nepotrebna obremenitev telesa, nepravilna drža, utrujenost, upad produktivnosti in motivacije, kar lahko na dolgi rok pripelje do trajnejših poškodb med zaposlenimi, kar ultimativno za delodajalca pomeni večje stroške in daljše odsotnosti zaposlenih. 

Upoštevanje ergonomije na delovnem mestu in njenih tehničnih ter tehnoloških zahtevkov zagotavlja večjo varnost zaposlenih in blagodejno vpliva na splošno počutje celotnega kolektiva. Hkrati pa upoštevanje ergonomije na delovnem mestu zagotavlja boljšo produktivnost med zaposlenimi v podjetju. 

Udobno, predvsem pa varno delovno okolje zaposlenemu olajša delo, zmanjšuje verjetnost poškodb in napak pri delu ter izboljšuje dobro počutje. Kot zanimivost bi na tem mestu dodali podatek, da je več kot 30 % odsotnosti z dela posledica nervoznih bolezni kot reakcij na pogoje in organizacijo dela v posameznem podjetju.

ERGONOMIJA DELOVNEGA MESTA V ODNOSU DO ČLOVEKA

Ena izmed glavnih nalog ergonomije na delovnem mestu je preučiti in določiti višino obremenitve glede na pogostost in sam čas trajanja delovnega procesa oziroma delovnika. Ergonomija delovnega mesta upošteva sledeče dejavnike na katere moramo biti pozorni pri ergonomičnem oblikovanju delovnega mesta:

  • Dimenzije telesa,
  • Dimenzije delovnega okolja,
  • Položaj telesa,
  • Prostor človekovega delovanja, 
  • Doseg uvod človekovega telesa,
  • Človekovo vidno polje,
  • Vid in razsvetljava,
  • Vidne informacije in kazalce,
  • Razvrstitev in vrsta dela na delovnem mestu.

Ergonomija delovnega mesta v odnosu do človeka oziroma delavca zapoveduje omogočanje učinkovitega, normalno napornega delovnega mesta in delovni prostor, ki je ergonomsko oblikovan (po meri in obliki) ter prilagojen človeškemu telesu, njegovi gibalni sposobnosti, psihološkimi in fiziološkimi lastnosti posameznega telesa. Ergonomija delovnega mesta zagovarja zasnovo prostora in ergonomske opreme tako, da delavec dela v taki telesni drži, ki najmanj obremenjuje njegovo telo z izbranimi ergonomskimi delovnimi sredstvi. 

KLJUČNI ELEMENTI ERGONOMIJE DELOVNEGA MESTA 

Ergonomijo lahko razumemo kot vseobsegajočo vedo, ki človeka in njegovo psiho-fizično delovanje na delovnem mestu postavlja v središče, kot glavni predmet preučevanja. 

Po načelu ergonomije delovnega mesta bi morala posamezna podjetja upoštevati kar nekaj glavnih oziroma ključnih elementov in dejavnikov. Prvi izmed njih je zagotovo kvaliteten, udoben in ergonomično oblikovan pisarniški stol, saj večina izmed ljudi v pisarnah bolj ali manj presedi celoten delovni dan. Ergonomija na delovnem mestu izpostavlja tudi primernost preostalega pohištva na delovnem mestu, pri čemer je na drugem mestu, za ergonomsko oblikovanim pisarniških stolom zagotovo pisalna miza ali delovna površina. Pri slednji, ergonomija predpostavlja zadostno količino prostora in nastavljivo višino pisarniške ali pisalniške mize. Ergonomija na delovnem mestu ne zanemarja niti uporabe kvalitetne računalniške opreme.

Kot četrti ključni element ergonomsko oblikovanega delovnega mesta ali prostora je osvetlitev in raba luči. Svetloba je izredno pomembna, še posebej pri produktivnosti zaposlenih na posameznem delovnem mestu, zaradi česar ni čudno, da je to eden izmed ključnih elementov ergonomije na delovnem mestu. Poleg svetlobe je pri ergonomiji delovnega mesta pomembna tudi barva prostora in pohištva. 

Ergonomija delovnega mesta izpostavlja tudi sobno temperaturo, pri čemer je pomembna raba klime. Temperatura delovnega prostora je ključnega pomena tudi zaradi produktivnosti delavcev. Dokazano je, da so zaposleni bolj produktivni v toplih prostorih še posebej v zimskih dnevih, kot pa v bolj hladnih prostorih. Sedmi ključni element ergonomije delovnega mesta so tudi t. i. elektromagnetna polja. Kot ključni element ergonomije delovnega mesta spada tudi sama vsebina dela posameznega zaposlenega v podjetju. 

Implementacija ergonomije na delovnem mestu lahko posledično vpliva na to kako se delavec oziroma človek vede, kako dela, kako razvija svoje delovne sposobnosti in navade ter kako produktiven je pri svojem delu. 

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *